FAQ

  • Ime Tulikivi zveni dokaj nenavadno – ali ima kakšen pomen?

    DA. Prost prevod iz finščine bi bil ognjeni kamen. Ime tako metaforično ponazarja bistvo izdelkov podjetja Tulikivi Oyj, tj. akumulacija z ognjem ustvarjene toplote v kamnu – steatitu kot bistvenem gradniku Tulikivi kaminskih peči.

  • Ali nastane pri kurjenju v Tulikivi kaminskih pečeh veliko pepela?

    NE. Vsi modeli Tulikivi kaminskih peči so opremljeni s posodo za zbiranje pepela, ki se jo povprečno prazni 1x tedensko. Zaradi narave delovanja Tulikivi kaminskih peči (shranjevanje toplote in posledično kratki dnevni cikli kurjenja) je poraba kuriva (drv) majhna, zaradi visokih temperatur v kurišču (800-1200 ºC) pa zgorevanje optimalno, zato se pri kurjenju ustvari izredno malo pepela, izhodni dim pa je svetel (posledično ostaja dimnik čist in pretočen celotno kurilno sezono).

  • Kako zgleda sklop enkratnega kurjenja v praksi?

    Poenostavljeno povedano: zakurimo v kurišču, polno nalagamo na 45 minut do 1 ure, od 4 do 6 ur zaporedoma (odvisno od velikosti kaminske peči), počakamo, da žerjavica zadnjega nalaganja dogori, nato zapremo vse dovode (lopute) zraka in se prepustimo sijoči toploti do naslednjega dne.

    Postopek razložen bolj podrobno:

    • akurimo v ognjišču (kurišču) kaminske peči skladno z navodili;
    • ko nastane žerjavica, v ognjišče polno naložimo polena (poudarjamo, da je potrebno kurišče polno naložiti, saj se toplotno-shranjevalne kaminske peči segrevajo drugače kot običajne litoželezne, ki praktično takoj začno sevati toploto v okolico, a se tudi zelo kmalu po prenehanju kurjenja ohladijo; ogenj v naših kaminskih pečeh naj za doseganje optimalne sevalne toplote v čim krajšem času vselej gori s srednjim do močnim plamenom);
    • ko polena dogorijo (imamo več žerjavice kot plamena), v ognjišče ponovno polno naložimo polena;
    • postopek ponavljamo (običajno v razmaku 45 minut do 1 ure) predpisan čas oz. dokler nismo zadovoljni z doseženim rezultatom (tj. doseženo toploto, ki jo kaminska peč seva v okolico) in seveda v odvisnosti od modela kaminske peči (manjši se segrejejo prej in sevajo manj časa, ker tudi akumulirajo manj toplote; večji potrebujejo dalj časa za segrevanje, a se tudi počasneje ohlajajo);
    • po običajno 4-6 urah kurjenja (pri manjših kaminskih pečeh že po 2-3 urah), ko plamen ugasne in žerjavica pogori ter smo zadovoljni s toploto, ki jo kaminska peč oddaja, peč »zapremo«, tj. zapremo vse dovode zraka in tudi loputo na priključku dimnika (kolikor, seveda, obstaja), da nam toplota ne »uide« iz peči; 
    • Opomba: imejte pri tem v mislih, da kaminska peč potem, ko jo nehate kuriti, še ni dosegla svoje največje sevalne temperature, ampak bo le-to dosegla nekaj deset minut (oziroma celo kakšno uro) kasneje, ko se bo toplota enakomerno porazdelila po celotni kamniti strukturi peči. Če jo kurite predolgo, se utegne zgoditi, da vam bo kmalu po končanem kurjenju prevroče. Kdaj kaminska peč doseže tisto optimalno sevalno toploto za prijetno bivanje, nam povedo izkušnje, saj je praktičen izid odvisen od mnogo dejavnikov (modela peči, izolacije in odprtosti ter površine ogrevanega prostora, zunanjih temperatur, vrste kurjave – polena ali peleti, našega osebnega ugodja ipd.).
    • sedaj nam preostane le še prepustitev toploti, sadovih našega dela (kurjenja) ter uživanje v vseh prednostih toplotno-shranjevalnega (termoakumulacijskega) kamina.
  • Kaj pomeni 100%, 50%, 25% oddane največje toplote dosežene z enkratnim kurjenjem?

    Izhodiščna toplota kamina (100 %) je tista temperatura oddajane sevalne toplote v okolico kamina, ki jo dosežemo z enkratnim sklopom kurjenja (torej temperatura, do katere smo na določen dan z enkratnim sklopom kurjenja segreli kamin). Za boljšo predstavo lahko poenostavljeno prikazano odstotke oddane toplote v grobem ubesedimo takole: 100% – zelo vroče, 50% – vroče, 25% – toplo, ˂ 25% – mlačno.

  • Pelete iz katere vrste lesa priporoča Tulikivi?

    Kar se tiče same sestave peletov glede na uporabljene vrste lesa, vas moramo, žal, razočarati. Kot ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije vrsta lesa, iz katere so peleti narejeni, za njihovo kakovost sploh ni pomembna.

    Citiramo: »/…/ Nekateri menijo, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa. To pa ne drži. Med vzorci na testu so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, za njihovo kakovost pa to sploh ni pomembno! Peleti namreč niso klasična drva (polena), pri katerih so razlike v energijski vrednosti glede na prostornino med posameznimi vrstami lesa posledica gostote lesa. Pri peletih vedno govorimo o podobni gostoti, zato je energijska vrednost praktično neodvisna od uporabljene vrste lesa – je pa odvisna od vsebnosti vode in morebitnih primesi. To vpliva tudi na druge kriterije, še zlasti na ostanek pepela. /…/« (Revija VIP, 6/2013, stran 5).

    Članek s testom Zveze za varstvo potrošnikov Slovenije, objavljen v junijski številki revije VIP (6/2013), strani 4-7.

    Spletna povezava: www.zps.si

  • Ali se kaminska peč pri kurjenju na pelete segreje enako kot pri kurjenju na polena?

    Po naših izkušnjah NE. S peleti v Tulikivi kaminski peči načeloma ne boste dosegli takšne temperature kot s poleni. Izkoristek kaminske peči je pri uporabi pelet 10-20 % nižji. Za resnično sijočo toploto priporočamo uporabo polen.

    Lahko pa dosežete dokaj dobre rezultate, če npr. kaminsko peč prvi dan segrejete na drva (jo »stemperirate«), naslednje dni pa uporabite pelete. Pri tem bodite pozorni, da je rešetka kurišča v primeru uporabe pelet za poleni dobro očiščena in da se je kaminska peč že shladila do mlačnega – toliko, da lahko npr. roko brez težav položite na notranjo steno kurišča (Kaminska peč torej ne sme biti vroča! Upoštevajte navodila za varno uporabo.). Takoj, ko peleti pogorijo, je možno in pri velikih modelih (od 2 ton dalje) tudi potrebno uporabiti polena za dokončanje cikla dnevnega kurjenja ter doseganje optimalne toplote kamina.

    Zasnova kaminske peči na polena je že v osnovi drugačna od zasnove peči na pelete. Kaminske peči so s kuriščem namensko prilagojene kurjenju na drva, peleti pa ostajajo kot alternativni in pomožni vir. Peč na pelete je po drugi strani specialno grelno telo za uporabo lesnih peletov (temu so prilagojeni izkoristek, oblika kurišča, razvod zračnih kanalov itd.), medtem ko ima kaminska peč zopet svojo zasnovo, ki je prilagojena načinu gorenja polen in je zato specialno grelno telo za kurjenje drv ter univerzalno v smislu, da lahko uporabimo tudi alternativno kurivo – pelete.

    Poleg tega, kadar kurite na pelete, jih lahko na enkratni cikel kurjenja nasujete le 1x (običajno med 10-15 kg), medtem ko polena »dozirate« po potrebi in po občutku, pač glede na njihovo debelino, gostoto, suhost, gorljivost itd. dokler kamin ne doseže želene temperature. Tudi, če ste morda pelete in drva pred kurjenjem stehtali, je lahko že navidezno majhna razlika v gostoti ali debelini polena tista, ki bo vplivala na različne rezultate. Kamnita obloga kamina potrebuje namreč svoj čas za segrevanje, in je zato razlika, kakšna vročina se ustvari v kurišču, koliko časa traja in kako burno gori ogenj (ter koliko toplote gre pri tem v dimnik).

    Kvaliteta peletov niha od proizvajalca do proizvajalca in celo med samimi šaržami, podatki, natisnjeni na embalaži pa pogosto odstopajo in ne dajo prave slike. O energijski vrednosti drv, ki jih uporabljamo v trenutku kurjenja, lahko ravno tako le sklepamo in jo pavšalno ocenimo. Primerjava pavšalnih podatkov nam tako na koncu da le nek okviren, grob rezultat, ki ga ne gre jemati preresno.

    Primerjanje kurjenja v kaminu med peleti in poleni je sicer zelo nehvaležna naloga, saj na toploto, ki jo ustvari eno ali drugo kurivo vpliva ogromno dejavnikov, pri čemer nekaterih brez podrobnih laboratorijskih analiz tako na hitro v domačem okolju sploh ne moremo ugotoviti.

  • Ali se v Tulikivi kaminskih pečeh lahko uporabljajo lesni briketi?

    DA. Lesni briketi se pogosto uporabljajo za kurjenje v Tulikivi kaminskih pečeh v državah izven Finske. Njihova uporaba je dovoljena, način kurjenja pa podoben kot pri polenih. Potrebno je le paziti, da jih pred uporabo nadrobimo (npr. na 3 kose), saj se s kurjenjem pod vplivom visokih temperatur toplotno raztezajo (iz 30 cm nastane npr. 50 cm), kar lahko pripelje do tega, da se zagozdijo v kurišču. Na eno nalaganje se jih porabi 20-30 % manj kakor navadnih drv.

  • Kakšna je poraba drv pri Tulikivi kaminskih pečeh?

    Tulikivi kaminske peči sodijo med varčne. Največja poraba drv na en cikel kurjenja (2-6 ur) je odvisna od modela in se giblje v razponu od 3 kg pri najmanjših modelih do 24 kg pri največjem. Na kurilno sezono, se po besedah naši strank, ki ogrevajo svoje hiše izključno s kaminsko pečjo, za povprečno velik model kaminske peči (cca. 1,8 tone) porabi nekje 4-6 prostorskih metrov drv.

  • Ali je v Tulikivi kaminskih pečeh možno kuriti polena dolžine 33 cm?

    DA. Načeloma imajo vsi modeli kaminskih peči – razen družina HIISI – dovolj veliko kurišče za polena želene dolžine 33 cm. Sicer največjo dolžino polena določa notranja širina kurišča pri posameznem modelu. Zaradi optimalnega zgorevanja je priporočljivo, da se polena vedno nalagajo vodoravno po širini kurišča in ne navpično, diagonalno ali po globini. Kolikor je poleno predolgo, pa se lahko izjemoma položi tudi diagonalno.

  • Ali je možna večja steklena površina vratc kurišča?

    NE. Podjetje Tulikivi vgrajuje modelom kaminskih peči primerna steklena vratca nespremenljivih dimenzij, zato njihova menjava z drugačnimi ali takšnimi z večjo stekleno površino ni mogoča (razen pri nekaterih modelih: npr. HARMAJA/R – serijsko na voljo z zaobljenimi in kvadratnimi vratci). Večja steklena površina namreč predstavlja večje toplotne izgube, čemur pa se skuša Tulikivi s svojo zasnovo kaminskih peči izogniti, saj je prednost Tulikivi kaminskih peči ravno toplotna akumulacija z enakomerno sevajočo toploto, s čim boljšim izkoristkom in čim manjšo obremenitvijo okolja.

    Nekateri modeli, kot so npr. TU 1030/5D, TU 1237/51, TU 930, kotni KTU 1130/3D, KTU 1337/91 in KTU 2253 imajo t.i. 3D vratca kurišča, kar pomeni širši (180º) pogled na ogenj. Določeni modeli pa ponujajo celo pogled na ogenj z dveh strani (preko dvojnih vratc kurišča na prednji in hrbtni oz. levi in desni strani kaminske peči) – npr. VALKIA 2D, FIORINA, GEMINI.

    Zaradi polkrožne oblike nudijo boljši pogled na ogenj tudi manjši modeli KAIRA.

    Večjo stekleno površino vratc kurišča imajo sicer modeli: KAITA, NIETTA in VALKIA.

    Možna pa je izdelava kaminske peči po individualnem naročilu, v skladu z željami stranke, vendar je v tem primeru potrebno to upoštevati tudi pri ceni.

  • Ali je možno kaminsko peč opremiti s prisilnim izpihovanjem toplega zraka?

    NE. Zaradi toplotno-shranjevalnih lastnosti steatita kot gradnika Tulikivi kaminskih peči, le-te ne potrebujejo prisilnega izpihovanja toplega zraka, saj svojo toploto enakomerno sevajo po odprtem prostoru. Posledično zraka ne izsušujejo tako kot npr. radiatorji, hkrati pa tudi ne vrtinčijo zraka, zaradi česar je manj dvigovanja prahu. Sistema za prisilno izpihovanje toplega zraka proizvajalec Tulikivi tako ne predvideva, zato ga ni možno naročiti niti kaminskih peči z njim opremiti.

    Posebnost obstaja pri modelu HARMAJA/R, ki ima na zgornji strani vgrajeni toplozračni loputi. Ob začetku kurjenja lahko ti loputi odpremo in toplota bo preko naravnega procesa toplotnega sevanja (radiacije) prehajala neposredno z zunanjih sten kurišča skozi loputi v prostor ter ga tako začela greti še preden se kamen kaminske peči segreje.

    Določeni modeli kaminskih peči ponujajo kot dodatno opremo tudi električne grelce. Le-te vklopimo ob začetku kurjenja kaminske peči, ko so njene stene še hladne, da hitreje segrejemo prostor.

    Je pa nekatere modele Tulikivi kaminskih peči možno opremiti s Tulikivi Green W10 vodnim ogrevalnim sistemom (tj. sistemom za toplotno izmenjavo, ki ga je razvil Tulikivi in edini, s katerim Tulikivi opremlja svoje kaminske peči), ki je primeren vir toplote za nizkotemperaturne sisteme, kot so talno ogrevanje ali predgretje gospodinjske tople vode in vode v drugih ogrevalnih sistemih. S pomočjo Tulikivi Green W10 vodnega ogrevalnega sistema je tako možno ogrevati tudi od kamina bolj oddaljene prostore in/ali dogrevati sanitarno vodo.

  • Ali je potrebno pri HIISI modelih posebej naročiti element za zunanji dovod zraka?

    NE. Modeli Tulikivi kaminskih peči iz družine HIISI imajo že vsi serijsko s strani proizvajalca vključen element za zunanji dovod zraka v končni ceni (ni doplačila), pri ostalih modelih pa pri Tulikivi Slovenija ta element priložimo kaminu brezplačno.

    Pri kaminskih pečeh iz družine HIISI se lahko posebej za doplačilo naroči le rešetko za dovod zraka iz prostora (air grate), ki se nahaja na zunanji strani pod kuriščem.

  • Kakšen mora biti premer cevi za zunanji dovod zraka in kako jo dovedemo do kaminske peči?

    Zaželeno je in skladno z obstoječo zakonodajo tudi potrebno, da se pod kurišče kaminske peči napelje dovod svežega zunanjega zraka. Kaminske peči so namreč veliki porabniki kisika, zato ni priporočljivo, da za svoje delovanje porabljajo zrak iz prostora – še zlasti ne, kolikor so prostori opremljeni z novejšimi, dobro zatesnjenimi okni.

    Premer cevi za dovod zraka mora biti skladno s predpisi med 130-150 mm (odvisno od modela), je pa potrebno lokacijo poteka cevi predhodno določiti (torej pred samo postavitvijo kaminske peči), saj gre za mehanski poseg – posledično je potreben tloris prostora, kamor bo kaminska peč umeščena in vrisan predviden potek cevi za zunanji dovod zraka. Izris poteka cevi vam lahko brezplačno ob naročilu kaminske peči izvedemo tudi mi. Gre za navadno gradbeno cev. Kolikor gre za prostorsko stisko, se lahko napelje tudi več cevi manjšega premera, vendar mora biti seštevek vseh manjših notranjih premerov ekvivalenten cevi z notranjim premerom 130-150 mm.

    Cev za dovod zraka mora biti vdelana v tla oz. podnožje (običajno betonsko podlago) kaminske peči. Montaža cevi in priprava nosilne podlage kaminske peči sta v domeni stranke. Pri tem je potrebno upoštevati veliko težo kaminskih peči (običajno od 1.000 kg naprej). Na izrecno željo lahko tovrstna dela po posebnem predračunu izvedbenih del opravijo tudi naši monterji, vendar strošek te storitve ni vključen v redno ceno kaminske peči.

    Element za zunanji dovod zraka priložimo pri Tulikivi Slovenija kaminskim pečem brezplačno.

  • Kakšen je potreben premer dimnika za priklop na kaminsko peč?

    Tulikivi kaminske peči potrebujejo dimno cev notranjega premera od 150-210 mm (odvisno od modela). Najmanjši, pod določenimi okoliščinami pogojno še sprejemljiv premer dimne cevi znaša 140 mm oz. 10 mm manj od najnižje določene vrednosti (odvisno od modela kaminske peči), da se zagotovi varen in zadosten vlek za zgorevanje polen v kurišču kaminske peči in za odvod dimnih plinov. Prevelik presek dimne tuljave pa predstavlja preveliko površino, ki ohlaja in povzroča prekomerno znižanje temperature dima, s tem se znižuje hitrost vleka in ustvarjajo se pogoji za dimljenje kurišča.

    Večina naših kaminskih peči ima serijsko spodnji priklop dimnika, in sicer odvisno od modela na višini: 300, 345, 1.370, 1.430 ali 1.210/1.840 mm od tal do zgornjega roba cevi spodnjega dimniškega priklopa. Nekateri modeli – a ne vsi – imajo tudi možnost (proti doplačilu) zgornjega priklopa dimnika.

  • Ali pri Tulikivi Slovenija dobavljate in montirate tudi dimnike?

    NE. Dobava in montaža dimnikov nista v naši ponudbi, lahko pa vam priporočimo naše preverjene dobavitelje in izvajalce, s katerim imamo dobre izkušnje

    Dimniki so namreč gradbeni element v sklopu gradnje objekta (hiše), zato se običajno projektirajo in zgradijo skupaj z objektom. Kolikor ste še v fazi, ko so spremembe glede dimnika mogoče ali vam to omogočajo siceršnje okoliščine, vam lahko na licu mesta brezplačno svetujemo o primernem dimniku glede na izbrani model kaminske peči. Načeloma so naše kaminske peči dokaj skromne, kar zadeva zahtevane premere dimniških cevi, saj le-ti znašajo od 150-210 mm.

  • V čem se manjši (lažji) modeli Tulikivi kaminskih peči razlikujejo od ostalih modelov?

    Manjša teža in posledično nižja cena teh kaminskih peči sta na račun manjše termoakumulacijske (toplotno-shranjevalne) mase, tj. kamnine steatit. Takšna kaminska peč seva do 25 % največje dosežene toplote v okolico do največ 8 ur. Za primerjavo: večji modeli grejejo okolico 20 in več ur (tudi 30) po začetku kurjenja.

    Sicer gre za estetsko dovršene in cenovno ugodne kaminske peči, v osnovi namenjene vzpostavitvi prijetnega (ambientalnega) razpoloženja v prostoru ob pogledu na živ ogenj. Po termoakumulacijskih lastnostih so, kot že rečeno, malo manj zmogljive, a kljub temu bistveno bolj kot klasične kaminske (železne) peči (z oblogo ali brez). Manjše kaminske peči so primerne za ogrevanje prostorov od 50 do 150 m2 (odvisno od izolacijske obloge objekta), njihova teža znaša 500-700 kg, nominalna grelna moč 4,5 kW, shranijo pa lahko do 10 kWh toplotne energije. Po trditvah proizvajalca (Tulikivi Oyj, Finska) manjše kaminske peči sevajo toploto v okolico do 8 ur po začetku kurjenja.

    Njihova poraba polen je deklarirana v kg/h, saj so zaradi manjših toplotno-shranjevalnih zmogljivosti namenjene pogostejšemu kurjenju.

    V to kategorijo so uvrščeni modeli:

    • okrogli: KAIRA 2, 4 in 6 (vsi s premerom 560 mm)
    • pravokotni: NIETTA I20, I21, I22 ter I23
    • kvadratni: KAITA I20, I21, I22 in I23 (vsi z merami 630 x 540)
  • Ali so Tulikivi kaminske peči varne za uporabo?

    DA. Tulikivi kaminske peči so z odliko prestale najstrožje teste po svetovnih standardih

    Tulikivi je bil namreč prvi proizvajalec kaminskih peči, ki mu je bil dodeljen certifikat kakovosti ISO 9001, kaminske peči so prestale najstrožje mogoče varnostne kontrole in izpolnjujejo najstrožje zahteve glede dovoljenih emisijskih vrednosti (ponašajo se z mednarodnim certifikatom IBR - Institut für Baubiologie Rosenheim GmbH) ter nosijo oznako CE, s katero proizvajalec izjavlja, da Tulikivi proizvodi izpolnjujejo bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evropska regulativa..

  • Ali ponujena cena Tulikivi kaminske peči vključuje tudi montažo?

    DA. Končna cena Tulikivi kaminskih peči vselej vključuje izbrano Tulikivi kaminsko peč, njeno dobavo s Finske kamorkoli v Slovenijo in montažo ter 9,5 % DDV.

    V ceno niso všteti: cena dobave, montaže ali predelave dimnika, izdelava talne (nosilne) podlage kaminske peči, dovod zunanjega zraka, vzpostavitev centralnega ogrevanja v primeru nakupa sistema Tulikivi Green W10 in drugi podobni gradbeni ter instalaterski posegi. Za nekatere izmed njih vam lahko pripravimo ponudbo posebej po predračunu.

  • Ali je celotna Tulikivi kaminska peč iz kamna?

    DA. Kamnina steatit je kot toplotno-shranjevalna (termo-akumulacijska) masa gradnik zunanjosti in notranjosti Tulikivi kaminskih peči.

    Izjema je vstopni model HARMAJA/R, katerega notranjost gradijo plošče iz stisnjenega steatitnega prahu, ki nastane v kamnolomu pri razrezu steatitnih blokov. Posledično ima omenjeni model nekoliko krajši akumulacijski čas, ki znaša še vedno spodobnih cca. 8 - 10 ur.

    Visokokakovostni kuriščni vložki danskega proizvajalca HWAM pa imajo v Tulikivi kaminskih pečeh stene kurišča zaradi praktičnosti in ekonomičnosti v primeru poškodb obdane s stisnjenimi (komprimiranimi) vermikulitnimi ali kordieritnimi obložnimi ploščicami. Vermikulit in kordierit sta naravna materiala, ki imata odlične toplotno-prevodne lastnosti in nizko težo, hkrati pa sta tudi široko dostopna ter posledično ekonomsko najbolj upravičljiva za zamenjavo v primeru poškodb notranjosti kurišča (nepazljivost pri ravnanju s poleni ipd.). Poškodovana vermikulitna oz. kordieritna obložna ploščica se enostavno zamenja z novo, kar je neprimerno manjši strošek v primerjavi z menjavo steatitne kamnite plošče. Po vrhu vsega materiala omogočata drugačno barvo (rjavo, bež) kurišča od klasične steatitno sive.

  • Kakšna je razlika med kaminom in kaminsko pečjo?

    Izraza se v praksi pogosto uporabljata izmenjaje, razlika pa je v tem, ali mislimo na klasičen zidan kamin z odprtim kuriščem, ali samostoječo peč z zaprtim kuriščem v kateri kurimo npr. polena – tj. kaminska peč (pogled na ogenj, a hkrati prednosti peči). Tulikivi izdeluje kaminske peči, v vsakdanjem izrazoslovju pa jim zaradi lažje komunikacije poenostavljeno pravimo kar kamini. Kaminske peči imajo načeloma manjše kurišče in boljši izkoristek od odprtih kaminov, drugačne pa so tudi zahteve glede premera priklopa na dimnik (ta je načeloma manjši kot pri kaminih), zunanjega dovoda zraka in količine ter dolžine polen, ki jih kurimo.